Notranja stabilnost
v nestabilnem okolju:
Praktične strategije za preprečevanje izgorelosti
Program nagovarja tiste, ki pomagajo drugim — in se sprašujejo, kdo skrbi za njih. Izkustveno usposabljanje za prepoznavanje stresa, uravnavanje čustev in gradnjo trajne notranje odpornosti.
Dati lahko le tisto, kar imaš
Program Notranja stabilnost v nestabilnem okolju izhaja iz preprostega, a pogosto prezrtega spoznanja: kdor ne skrbi zase, sčasoma nima več kaj dati. Namenjen je vsem zaposlenim in prostovoljcem na področju socialnega varstva, ki se srečujejo z zahtevnimi delovnimi razmerami in iščejo konkretna orodja za ohranjanje ravnovesja.
Usposabljanje je usmerjeno v individualno delo — udeleženci ne le spoznajo teorijo, ampak skozi vaje, refleksije in skupinske pogovore razvijejo lasten nabor strategij. Program se zaključi z izdelavo osebnega načrta skrbi zase, prilagojenega vsakemu udeležencu posebej.
Pet sklopov, en cilj: trajnostna skrb zase
Izhodišče programa je provokativno vprašanje: kaj ste danes naredili za druge in kaj ste danes naredili zase? Obravnavamo, zakaj je skrb zase kulturno in osebno pogosto podcenjena, kaj je kultura skrbi zase v smislu odnosa do lastne vrednosti ter kakšna je razlika med občasno skrbjo zase in skrbjo zase kot stalnico in načinom življenja.
Ta sklop udeležencem razloži, kaj stres sploh je in kako deluje — od reakcije možganov (mali možgani: boj ali umik, limbični sistem: čustva, veliki možgani: razum) do telesnih simptomov kot so pospešen srčni utrip, napetost mišic in plitvo dihanje. Udeleženci se naučijo identificirati stresorje, tako očitne kot prikrite. Posebej obravnavamo razliko med akutnim in kroničnim stresom ter razumevanje frustracije in konflikta kot posebne vrste stresa.
Sprehodimo se skozi čustva, ki jih sprejemamo ali zatiramo. Posledica potlačenih čustev je, da se odrečemo življenjski energiji v sebi. Ta sklop obravnava najpogostejša čustva, s katerimi se soočajo zaposleni v socialnem varstvu: žalost, prizadetost, jezo, strah in brezup. Posebna pozornost je namenjena strahu in vzorcem, ki so pogosti pri ljudeh, ki so se naučili skrbeti za druge, ne pa za sebe.
Ta sklop razloži razliko med izgorelostjo, sočutno izčrpanostjo in posredno travmatizacijo — tri pojave, ki so si podobni, a imajo različne vzroke in zahtevajo različne pristope. Udeleženci spoznajo zgodnje znake vsakega od teh stanj pri sebi ter se urijo v prepoznavanju lastnih virov moči in presekanju začaranega kroga.
Ta sklop se opira na Seligmanovo teorijo dobrega počutja in njenih pet stebrov: pozitivna čustva, zavzetost, smisel, pozitivni odnosi in dosežki. Eden najmočnejših praktičnih elementov je jasna razmejitev med tem, kar lahko nadzorujemo, in tem, česar ne moremo. Udeleženci ob zaključku sestavijo lasten načrt skrbi zase, ki vključuje konkretne dnevne, tedenske in mesečne navade na telesni, čustveni, miselni in socialni ravni.
Konkretna znanja za vsakodnevno uporabo
- Razumejo, zakaj je skrb zase temeljna poklicna in osebna odgovornost
- Znajo prepoznati prve znake stresa, sočutne izčrpanosti in izgorelosti pri sebi
- Razumejo povezavo med neizraženimi čustvi, strahovi in telesnimi odzivi
- Znajo ločiti, kaj je v njihovi moči in kaj je zunaj njihovega nadzora
- Razvijejo lasten nabor strategij in navad za skrb zase na vseh ravneh
- Sestavijo osebni načrt skrbi zase, prilagojen njihovim konkretnim okoliščinam
Sprotna in končna povratna informacija
Udeleženci na začetku usposabljanja odgovorijo na vprašalnik o pričakovanjih in lastnih ciljih. Evalvacija poteka sprotno z refleksijo ob koncu vsakega srečanja in zaključno z anonimnim vprašalnikom. Posebej se meri, v kolikšni meri so udeleženci po programu dejansko spremenili eno konkretno navado v smeri skrbi zase.
Mateja ima za seboj več kot 25 let dela z ljudmi v javnem sektorju — od Centra za socialno delo Kranj do vodenja projektnih enot na MDDSZ. Je strokovnjakinja za razvoj in izvajanje socialnih programov, organizatorka regionalnih mrež skupin za samopomoč ter mentorica na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Opravljeni strokovni izpit na področju socialnega varstva (2003). Zaključena Šola za direktorje, 40-urno usposabljanje iz slovenskega znakovnega jezika, 120-urni program vodenja skupin za samopomoč.